In je še en dan mimo.

dnevi kar polzijo mimo mene. sploh ne sledim. je danes petek? sobota? mogoče nedelja? nimam občutka. med šolo vem sej to, ker moram prpraut torbo za nasledni dan. zj so pa stvari iste. skos se ponaulajo. ma te prazniki so grozni. hrana,hrana,hrana. pousod okol mene je hrana! že od srede si govorim, da bom šla na en dolg dolg sprehod, da odmislem use. da se skuleram. dost mam usega. pa naj bi biu veseli december. pa ja. obup. danes misnla it z ano č. na sprehod. ni ratal, ker ni mela časa.(dolguješ mi!) ceu dan mel na obisku, obiske. bla, bla,bla. slišalo se je sm cinglanje kozarceu, govorjenje in pribor. sej druzga ni blo. ko bi le lahko nekam pobegnila. u indijokoromandijo. stran od useh obiskou, hrane. naj dajo že mir. glava me je začela bolet. posledica usega tega danes. ko so obiski šli, sem globoko zadihala. no pa so šli. moj telefon je zazvoniu. klicou me je najbolši prijatelj domen. sprašvou če grem na sprehod. in nebo se je odprlo. končno grem vn. stran od te hiše. sneg, trije fantje-dobra družba. rokavice, kapa, topla bunda. blo je prijetno. pogovori, smejanje. dobr mi je delo useskupej po takem dnevu. ko sem pršla domou, sem bla sama. huh. mir, tišina. v dnevni sobi sem se ulegla, se pokrila z dekco in pila topel čaj. kako je blo prijetno. res, super. in zdej sem na internetu. prsti hitijo po tipkounici. hitro pišem še zadnje besede, da bom čimhitreje konec in se bom šla zrihtat in se uležt u toplo pojstlo. uh kako bo to lepo. ena oučka, druga oučka, tretja...